Razgledna točka
Lepa razgledna točka s klopco za počitek in možnostjo nadaljevanja sprehoda po gozdovih Zale vas vabi, da jo obiščete.
Do simbola Poljanske doline najlažje pridete iz smeri Gorenje vasi. Pot vas vodi prek Dolenje in Gorenje Dobrave ter Todraža, kjer zavijete za Žirovski vrh Sv. Urbana. Pot nadaljujete navzgor do kmetije Mrak, nato pa boste med travniki že na daleč opazili iz slame zvito srce.
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Mir, tišina, ptičje petje in šumenje krošenj vas bodo odvrnili od vsakodnevnega stresa, tik pod gozdom pa je kotiček, ki ga vsekakor morate obiskati.
Mimo poteka tudi trasa nekdanje ozkotirne železnice, ki je primerna za kolesarjenje. Mimo srca vodi pot skozi Zalo, ki je med pohodniki zelo priljubljena zaradi čarobnega gozda, lepih razgledov in zgodbe, ki jo spoznajo na poti.
Srce je bilo izdelano ob prazniku žetve na Žirovskem vrhu, zadnji vikend v juliju, kjer se že vrsto let zapored odvija SlamaArt – ustvarjanje iz slame. Simbol Poljanske doline je tako dokazal, da inovativnost pri nas nima meja.
Informacije:
e-pošta: lucija@tdzirovskivrh.si
Fotogalerija
Aktualno
Torkovi večeri v Šubičevi hiši
Ponovno vas lepo vabimo, da se pridružite našim zanimivim potopisnim večerom, predavanjem in ustvarjalnim likovnim delavnicam v Šubičevi hiši! V mesecih februarju in...
Na Prešernov dan...
V soboto, na slovenski kulturni praznik, so Šubičevo hišo napolnili številni obiskovalci. Udeležili so se brezplačnega vodenja, na katerem so spoznali zanimivosti iz...
Poljanska dolina na sejmu Alpe Adria
Tudi letos se na povabilo Turistične zveze Slovenije naša dolina predstavlja na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Sejem poteka od 29.1. - 1.2.2025 na Gospodarskem...
Blog
Obljubita si zvestobo v ambientu kmečkega Dvorca Visoko
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.
